Čeprav se nam ob pogledu na koprski zaliv zdi, da je morje neskončno in neuničljivo, statistika pravi drugače. A preden nas zajame pesimizem, poglejmo, kaj na tem področju počne Evropska unija in kako lahko mi, prebivalci, obrnemo tok.

Vojna proti plastiki za enkratno uporabo

Se še spomnite plastičnih slamic, lončkov in jedilnega pribora na piknikih? Od leta 2021 so ti izdelki v EU praktično preteklost. Direktiva o plastiki za enkratno uporabo (SUP) je bil eden tistih odločnih korakov, kjer je EU rekla: “Dovolj je.”

Cilj je jasen: zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na naših plažah. Raziskave so namreč pokazale, da prav teh 10 izdelkov, ki jih najpogosteje najdemo na obalah (vključno z ribiško opremo), predstavlja kar 70 % vsega morskega odpadka v Evropi.

Lokalni izziv: Mikroplastika v Tržaškem zalivu

Za nas v Istri težava ni le tista plastenka, ki jo prinese plima, ampak nekaj veliko bolj zahrbtnega: mikroplastika. To so delci, manjši od 5 milimetrov, ki nastanejo z razpadanjem večjih kosov ali pa se sproščajo iz naših sintetičnih oblačil in kozmetike.

V plitvem in zaprtem Tržaškem zalivu je koncentracija teh delcev lahko zaskrbljujoča. Ker so majhni, jih morske živali zamenjajo za hrano. In kje končajo? Prek rib in školjk se vrnejo neposredno na naše krožnike. Lokalno ribištvo in marikultura v Seči ali Strunjanu sta neposredno odvisna od čistosti teh voda.

Pobude, ki štejejo

EU ne le prepoveduje, ampak tudi financira rešitve. Programi, kot je Obzorje Evropa (Horizon Europe), podpirajo misijo “Obnovimo morja in oceane“. Tudi v Sloveniji imamo odlične primere:

• Projekt RISTANC: RISTANC združuje znanstvenike, lokalne skupnosti, odločevalce, umetnike in inovatorje, da bi razumeli, kaj se v resnici dogaja pod površjem in poiskali priložnosti za obnovo morja, zmanjševanje onesnaževanja in vzpostavitev trajnostne modre ekonomije v slovenskem morju. Projektu se lahko pridružite tudi vi.

• Čiščenje morskega dna: Lokalni potapljači in društva redno čistijo koprsko in piransko dno, pogosto podprti z evropskimi sredstvi za ribištvo in pomorstvo.

• Pametne rešitve: Od morskih košev (Seabin), ki sesajo odpadke v marinah, do izboljšav v čistilnih napravah, ki bolje filtrirajo mikrodelce.

Kaj lahko storimo mi?

Evropska zakonodaja nam daje okvir, a “istrska duša” je tista, ki mora delovati na terenu.

• Pijmo vodo iz pipe: V slovenski Istri imamo odlično vodo – ni potrebe po kupovanju plastenk.

• Podprimo lokalne tržnice: Nakupovanje lokalnih pridelkov v Istri pomeni manj embalaže in krajše transportne poti.

• Postanimo “obmorski detektivi”: Naslednjič, ko boste na sprehodu ob morju, poberite kakšen košček plastike. Vsak košček šteje.